Pozdrav je majhno dejanje z velikim učinkom

 May 26, 2025

Na hrib s srcem in z nasmehom

V tem mesecu maju sem se podala na nekoliko drugačno raziskovalno odpravo. Ne v sejno sobo, ne za računalnik, ampak na hrib, ki ga redno obiskujem.
Ta hrib, ki me vedno znova spomni, kako preprosto je včasih samo biti. Hoditi, dihati, poslušati šelestenje listja pod nogami, začutiti sapo vetra na obrazu.

In medtem, ko so koraki postajali del ritma dneva, sem si zadala prav poseben cilj  pozdraviti vsakega mimoidočega.

Zakaj pozdrav?

Že nekaj časa sem razmišljala, kako pogosto smo v svojih mislih. Prehitro zaverovani vase, v skrbi, v opravke. Kolikokrat gremo mimo človeka in ga preprosto ne opazimo? Ali še znamo biti prisotni, zaznati sočloveka, mu pokloniti nekaj tako preprostega, kot je pozdrav?

Verjamem, da se kultura spoštovanja in povezanosti ne gradi le v velikih projektih, strateških ciljih in dolgoročnih vizijah, ampak prav v drobnih, vsakdanjih dejanjih. V trenutkih, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.

Podatki-bolniskega-staleza-2023

Prvi dan in presenečenje ter razmislek

Prvi dan me je presenetil.
Pozdravila sem prvega mimoidočega, dvignila pogled, nasmehnila sem se in odziva ni bilo. Tisti trenutek sem obstala. Nisem razumela kako, zakaj?

In ravno to me je spodbudilo k razmišljanju:

  • Je bil zatopljen v svoje misli?

  • Mu je bilo nerodno?

  • Morda je utrujen, žalosten, jezen?

  • Ali pa enostavno ni navajen, da ga kdo nagovori, ker morda tudi sam redko pozdravi?

Kljub začetnemu presenečenju sem vztrajala. Naslednji dan spet z nasmehom, pozitivno energijo in z iskrenim pozdravom, vedno prva.

    Učke, ki zaplešejo

    In potem se je zgodilo nekaj čudovitega. Začela sem opažati tiste drobne, a čudovite trenutke, ko učke zaplešejo. Ko se obraz za trenutek razsvetli, ko se ustnice privihajo v nasmeh, ko začutiš tisto energijo, ki steče med dvema človekoma, četudi sta popolna neznanca.

    In vsakič sem pomislila:
    Koliko energije pravzaprav daš človeku s tem, ko ga pozdraviš. Kako majhna je gesta, a kako velik je njen učinek.

    Moji rezultati in 9 vzponov, 487 ljudi

    V 9 vzponih sem srečala 487 ljudi. Pozdravilo me je 412 oseb – to je kar 85 % vseh.
    Med tistimi, ki me niso odzdravili:

    • 3 moški,

    • večinoma pa ženske.

      V družinskih skupinah so me pogosteje pozdravili moški in otroci, redkeje ženske.

    To ni bila znanstvena raziskava, ni bila popolna študija, a je bila življenjska raziskava, ki mi je dala ogromno razmišljanja.

    Kaj me je ta izkušnja naučila?

    • Da še vedno verjamem v prijaznost.
    • Da drobna dejanja resnično štejejo.
    • In da lahko prav vsak izmed nas naredi nekaj dobrega, brez dodatnega časa, brez denarja, brez zapletenih orodij. Samo ustaviš se. Pogledaš. Pozdraviš.

    Kaj pomeni pozdrav za drugo osebo?

    Se kdaj vprašamo, kako se nekdo počuti, ko ga iskreno, z energijo in nasmehom pozdravimo?
    Ko ga res vidimo in mu namenimo trenutek topline?
    Ko rečemo “živjo”, kot neprecenljivo besedo, kot iskrico stika

    Velikokrat sem opazila, kako pozdrav prebudi nasmeh, kako obraz za trenutek zažari.
    In to je več kot le lepa gesta, je majhen dotik, ki človeku lahko spremeni dan.

    Skupaj_ustvarjamo_vrednost
    Pozdrav

    Kaj pa v podjetjih in timih?

    Ko sem hodila po hribu, sem pogosto razmišljala kaj pa v službi? Kolikokrat se zgodi, da gremo mimo sodelavca in ga niti ne opazimo? Da smo z mislimi že na naslednjem sestanku, v seznamu nalog, v skrbeh, ki jih moramo rešiti?

    Pozdrav je temelj gradnje odnosov tudi v podjetjih in timih.
    Je tista prva drobna interakcija, ki gradi ali ruši zaupanje.
    Je sporočilo: Opazim te. Tukaj si. Pomemben/-a si.

    In tukaj se moja izkušnja z bližnjega hriba lepo poveže z ugotovitvami raziskave iz Harvard Business Review (2020).
    Avtorji Kerry Roberts Gibson, Kate O’Leary in Joseph R. Weintraub so raziskovali, kaj pravzaprav ustvarja občutek cenjenosti pri zaposlenih. Ugotovili so, da so prav majhne geste, kot so pozdrav, nasmeh, iskren “hvala” ali vprašanje “kako si”, ključne za višjo zavzetost in psihološko varnost v timu.

    Ti drobni trenutki, ki se pogosto zdijo samoumevni, imajo ogromen učinek:

    • Ljudje se počutijo videne in spoštovane.
    • Bolj verjetno sodelujejo, so kreativni, predlagajo ideje in iščejo rešitve.
    • Medosebni odnosi so močnejši, kar vpliva na celotno kulturo podjetja.

    In ravno zato je vredno razmisliti  kako pogosto v podjetju rečemo “živjo, zdravo, hey…”
    Kolikokrat s toplino in pristno prisotnostjo stopimo do sodelavca, pogledamo v oči in ga iskreno pozdravimo? Se zavedamo, da s tem nekomu ne polepšamo le trenutka, temveč morda cel dan?

    Preprost pozdrav je kapljica, ki počasi polni kozarec zaupanja in pripadnosti. In prav te kapljice so tiste, ki gradijo kulturo, v kateri si vsak želi biti.

    Zakaj ne preizkusiš tudi ti?

    Kdaj si nazadnje s toplino in zavestjo pozdravil nekoga, ki ti je prekrižal pot v pisarni, na ulici, na hribu?
    Koliko ljudi si danes že resnično videl in pozdravil?

    Preizkusi ta eksperiment.
    Naslednji teden bodi ti tisti, ki prvi pozdravi. Opazuj, kaj se spremeni, v tebi in v drugih.

    Najlepše stvari v življenju so pogosto najbolj preproste.  In prav pozdrav je eno najlepših daril, ki jih lahko damo drug drugemu

    Ustvarjamo skupaj

    KONTAKT

    +386 (0) 40 80 30 55

    Gosposvetska cesta 11

    1000 Ljubljana

    info@hr-kreativa.si

    HR Kreativa

    Blog

    Politika zasebnosti

    ZA Podjetja

    HR razvoj

    Leadership

    Trening in delavnice

    HR outsourcing

    ZA kandidate

    Karierni razvoj

    Karierne priložnosti